Razumevanje vzdrževanja glede na stanje (CBM)

1. Definicija: Kaj je vzdrževanje glede na stanje?

Vzdrževanje glede na stanje (CBM) je strategija vzdrževanja, ki vključuje spremljanje dejanskega stanja sredstva, da se odloči, kakšno vzdrževanje je treba izvesti in kdaj. CBM narekuje, da se vzdrževanje izvaja le, kadar določeni kazalniki kažejo na zmanjšanje učinkovitosti ali bližajočo se okvaro. Gre za prehod s tradicionalnega vzdrževanja, ki temelji na urniku, na model popravil »pravočasno«.

Ta pristop temelji na sposobnosti zbiranja in analize podatkov v realnem času ali periodičnih podatkov iz opreme. Spremljanje vibracij je ena najmočnejših in široko uporabljenih tehnologij za izvajanje strategije CBM.

2. CBM v primerjavi z drugimi strategijami vzdrževanja

Za razumevanje CBM je koristno, da ga primerjamo z drugimi pogostimi filozofijami vzdrževanja:

• Reaktivno vzdrževanje (»delovanje do odpovedi«): To je najpreprostejša strategija. Vzdrževanje se izvaja le, ko se stroj pokvari. Ta pristop je zelo moteč, drag zaradi nenačrtovanih izpadov in sekundarne škode ter lahko predstavlja veliko varnostno tveganje.
• Preventivno (ali časovno omejeno) vzdrževanje: Vzdrževanje se izvaja v rednih, načrtovanih intervalih (npr. »remont te črpalke vsakih 12 mesecev«) ne glede na dejansko stanje stroja. Čeprav je to izboljšava v primerjavi z reaktivnim vzdrževanjem, lahko to povzroči nepotrebno delo na zdravih strojih in celo povzroči okvare, ki so povezane z »umrljivostjo dojenčkov« zaradi nepravilnih popravil.
• Prediktivno vzdrževanje (PdM): To je naprednejša oblika vzdrževalnega upravljanja. Ne uporablja le podatkov spremljanja stanja za odkrivanje napake, temveč te podatke uporablja tudi za napovedovanje, *kdaj* bo napaka napredovala v odpoved. To omogoča še natančnejše načrtovanje vzdrževalnih dejavnosti. Analiza vibracij je osrednja tehnologija PdM.
• Proaktivno vzdrževanje: To je najnaprednejša strategija. Podatke o spremljanju stanja uporablja ne le za iskanje in napovedovanje napak, temveč tudi za analizo vzrokov napak in odpravo osnovnih pogojev, ki sploh povzročajo nastanek napak (npr. uporaba laserskega poravnavanja za preprečevanje prihodnjih okvar ležajev zaradi nepravilne poravnave).

CBM je temeljna strategija, ki omogoča tako prediktivno kot proaktivno vzdrževanje.

3. Vloga spremljanja stanja

CBM ni mogoč brez podatkov. Zanaša se na družino tehnologij, znanih kot spremljanje stanja:

• Analiza vibracij: Najbolj vsestranska tehnologija, ki se uporablja za odkrivanje mehanskih napak, kot so neuravnoteženost, nepravilna poravnava, okvare ležajev in težave z zobniki.
• Analiza olja (tribologija): Analiza lastnosti maziv in onesnaževalcev za oceno stanja olja in stroja.
• Infrardeča termografija: Uporaba termovizijskih kamer za zaznavanje vročih točk, ki lahko kažejo na električne težave, težave z mazanjem ali nepravilnosti v procesu.
• Ultrazvok: Zaznavanje visokofrekvenčnih zvokov za odkrivanje puščanja stisnjenega zraka, električnih oblokov in zgodnjih okvar ležajev.
• Analiza toka motorja: Analiza električnega podpisa motorja za odkrivanje napak na rotorju in navitju statorja.

4. Prednosti CBM

Izvajanje uspešnega programa CBM prinaša pomembne koristi:

• Manjši stroški vzdrževanja: Z odpravo nepotrebnega preventivnega vzdrževanja in zmanjšanjem stroškov katastrofalnih okvar CBM znatno zniža skupni proračun za vzdrževanje.
• Povečana razpoložljivost sredstev: Zmanjšanje nenačrtovanih izpadov in optimizacija načrtovanih vzdrževalnih oken pomeni, da je oprema na voljo za delovanje večji odstotek časa.
• Izboljšana varnost: CBM zagotavlja zgodnje opozarjanje na potencialno nevarne okvare, kar omogoča, da se oprema ustavi, preden postane nevarna.
• Podaljšana življenjska doba sredstev: Z zgodnjim odkrivanjem in odpravljanjem težav se lahko življenjska doba strojev znatno podaljša.

← Nazaj na glavno kazalo