ISO 17359: Spremljanje stanja in diagnostika strojev – Splošne smernice

Povzetek

Standard ISO 17359 služi kot krovni standard na visoki ravni za celotno področje spremljanja stanja strojev. Zagotavlja strukturiran okvir in strateški pregled za vzpostavitev in upravljanje programa spremljanja stanja. Namesto podrobnega opisovanja specifičnih merilnih tehnik opisuje bistvene korake, premisleke in metodologije, ki morajo biti vzpostavljeni za uspeh programa, od začetnega načrtovanja do rutinskega delovanja in pregleda. Je izhodišče, ki se sklicuje na druge, bolj specifične standarde za posamezne tehnologije (kot so vibracije, analiza olja ali termografija).

Kazalo vsebine (konceptualna struktura)

Standard je strukturiran kot načrt za izvajanje strategije spremljanja stanja, osredotočen na šeststopenjski ciklični proces:

1. 1. 1. korak: Znanje in informacije o strojih (revizija):

   Ta temeljni korak je strateško jedro celotnega programa spremljanja stanja. Zahteva temeljit pregled, s katerim se ugotovi, kateri stroji so najpomembnejši za delovanje in zato zahtevajo spremljanje. To vključuje analizo tveganja in kritičnosti. Ko so kritični stroji identificirani, standard zahteva poglobljeno analizo, s katero se zberejo vse pomembne informacije, vključno s specifikacijami zasnove, obratovalnimi parametri, zgodovino vzdrževanja in, kar je najpomembneje, izvedbo podrobne analize. Analiza načinov in posledic odpovedi (FMEA)FMEA je sistematičen postopek, ki se uporablja za prepoznavanje vseh možnih načinov odpovedi stroja ali njegovih komponent. Za vsak način odpovedi (npr. »odkrušitev ležaja«, »neuravnoteženost gredi«) je cilj razumeti njene možne vzroke, simptome ali učinke (npr. »ustvarja visokofrekvenčne udarce«, »povzroča visoke vibracije 1X«) in posledice odpovedi. Izhod tega koraka je dokončen seznam načinov odpovedi za vsak kritični stroj, ki neposredno vpliva na naslednji korak postopka.

2. 2. 2. korak: Izberite strategijo spremljanja:

   Ta korak neposredno gradi na ugotovitvah analize FMEA iz 1. koraka. Za vsak ugotovljen način odpovedi je treba sprejeti strateško odločitev o najučinkovitejši in najcenejši tehnologiji spremljanja za zaznavanje njenega nastanka. Standard poudarja, da ni univerzalne rešitve. Na primer, analiza FMEA lahko pokaže, da je primarni način odpovedi menjalnika obraba zob. Strategija bi bila izbrati analiza olja (natančneje, analiza delcev obrabe) kot primarna tehnika spremljanja, saj lahko zazna delce obrabe veliko preden pride do znatne spremembe vibracij. Za drugačen način odpovedi, kot je gred neusklajenost, strategija bi bila izbrati analiza vibracij, saj je to najbolj neposreden način za zaznavanje značilnega 2X vibracijskega podpisa. Ta korak vključuje skrben pregled vseh razpoložljivih tehnologij CBM – vključno z vibracijami, termografijo, akustiko in analizo motornih vezij – in njihovo preslikavo na specifične simptome okvare, ugotovljene v FMEA, kar zagotavlja ciljno usmerjen in učinkovit program spremljanja.

3. 3. 3. korak: Vzpostavitev programa spremljanja:

   To je faza taktičnega načrtovanja, v kateri se strategija na visoki ravni iz 2. koraka prevede v podroben, dokumentiran akcijski načrt. Ta korak vključuje opredelitev vseh specifičnih parametrov, potrebnih za ponovljiv in učinkovit program spremljanja. Ključne dejavnosti v tej fazi vključujejo: opredelitev natančnih lokacij meritev na vsakem stroju; določitev natančnih parametrov, ki jih je treba izmeriti (npr. hitrost RMS, največji pospešek, temperatura, koncentracija delcev obrabe); določitev pogostosti zbiranja podatkov (npr. mesečno za nekritične stroje, neprekinjeno za zelo kritična sredstva); in nastavitev začetnih mejnih vrednosti alarma ali opozorila. Standard zagotavlja smernice za nastavitev teh začetnih alarmov na podlagi splošnih industrijskih standardov (kot je ISO 10816), priporočil prodajalcev ali odstotne spremembe od osnovne vrednosti, odčitane, ko je znano, da je stroj v dobrem stanju. Rezultat tega koraka je popoln, dokumentiran načrt spremljanja za vsak stroj.

4. 4. Korak 4: Pridobivanje podatkov:

   Ta korak se nanaša na rutinsko, fizično izvajanje načrta spremljanja, razvitega v 3. koraku. Gre za postopek napotitve tehnika ali avtomatiziranega sistema k stroju, da zbere določene podatke s predpisano frekvenco. Standard močno poudarja pomen upoštevanja standardiziranih postopkov v tem koraku, da se zagotovi doslednost in ponovljivost podatkov. To pomeni sledenje natančnim merilnim postopkom za izbrano tehnologijo, na primer upoštevanje ISO 13373-1 za zbiranje podatkov o vibracijah. Zahteva zagotovitev, da stroj za vsako meritev deluje v primerljivih pogojih (obremenitev, hitrost) in da so podatki pravilno shranjeni in označeni z vsemi ustreznimi kontekstualnimi informacijami (datum, ura, ID stroja, ID merilne točke) za učinkovito spremljanje trendov in analizo v naslednjih korakih.

5. 5. Korak 5: Analiza podatkov in diagnostika:

   V tem koraku se zbrani podatki pretvorijo v smiselne informacije. Postopek se začne z **analizo podatkov**, ki vključuje primerjavo novo pridobljenih podatkov z mejnimi vrednostmi alarma, določenimi v 3. koraku. Če niso kršene nobene mejne vrednosti, se stanje stroja potrdi kot normalno. Če se sproži alarm, postopek preide na **diagnostiko**. To je poglobljena preiskava, ki jo izvede usposobljen analitik, da ugotovi vzrok težave. Vključuje podroben pregled podatkov, kot je analiza specifičnih frekvenc in vzorcev v vibracijah. spekter ali preučevanje velikosti in oblike delcev v vzorcu olja. Standard priporoča sistematičen pristop k diagnostiki, ki povezuje opazovane vzorce podatkov s potencialnimi načini odpovedi, opredeljenimi v FMEA (1. korak), da se doseže specifična in zanesljiva diagnoza napake.

6. 6. 6. korak: Odločitev in ukrepanje glede vzdrževanja:

   To je zadnji, odločilni korak, kjer se rezultati programa spremljanja stanja pretvorijo v oprijemljive ukrepe. Na podlagi zanesljive diagnoze iz 5. koraka ta faza vključuje sprejetje strateške odločitve o vzdrževanju. Standard poudarja, da ta odločitev ni vedno »takojšnje popravilo«. Namesto tega gre za presojo, ki temelji na tveganju in upošteva resnost napake, operativno kritičnost stroja in razpoložljivost virov. Možni ukrepi lahko segajo od preprostega povečanja pogostosti spremljanja do načrtovanja določenega korektivnega ukrepa (npr. postopek poravnave, zamenjava ležaja) za naslednji načrtovani izpad ali, v kritičnih primerih, priporočila takojšnje zaustavitve stroja, da se prepreči katastrofalna okvara. Ta korak sklene zanko procesa CBM. Rezultati vzdrževalnega ukrepa in potrditev, da je bila napaka odpravljena, se nato vrnejo v zgodovino stroja (1. korak), kar ustvari cikel nenehnega izboljševanja in učenja.

Ključni koncepti

• Strateški okvir: Ta standard ne govori o tem, »kaj« (npr. »meriti efektivno hitrost«), temveč o tem, »kako« in »zakaj« vzpostaviti program. Zagotavlja poslovno in inženirsko logiko za spremljanje stanja.
• Tehnološki agnostik: Standard ISO 17359 ni omejen na vibracije. Zagotavlja okvir, ki je enako uporaben za program, ki temelji na analizi olja, infrardeči termografiji, akustični emisiji ali kateri koli drugi tehnologiji za spremljanje stanja.
• Krivulja PF: Filozofija standarda je tesno povezana s konceptom krivulje PF, ki ponazarja, da je mogoče potencialno okvaro (P) zaznati s spremljanjem stanja veliko preden pride do funkcionalne okvare (F), kar omogoča načrtovano, proaktivno vzdrževanje.
• Integracija: Spodbuja idejo celostnega pristopa, kjer je mogoče združiti podatke iz več tehnologij, da se zagotovi bolj zanesljiva in natančna diagnoza zdravja strojev.

← Nazaj na glavno kazalo