Balanset-1A: komplet, specifikacije, povezava

← Baza znanja Balanset-1A — vsa poglavja

Vsebina paketa (Full Kit)

• Merilna enota (2 kanala vibracij + kanal tahometra), napajanje USB iz prenosnika
• 2 senzorja vibracij (pospeškometra) na magnetih, 5 m kabel (do 10 m po naročilu)
• Laserski tahometer (optični senzor) z magnetnim stojalom
• Elektronska tehtnica (do 500 g, koraki po 0.1 g)
• Odsevni trak za oznako
• Programska oprema na USB ključku
• Plastični kovček

Različica OEM je enaka, vendar brez transportnega kovčka, magnetnega stojala in tehtnice. Prenosnik ali tablica nista vključena.

Glavne specifikacije

Praktične meje:

• pod ~300 rpm je uravnoteženje težko, pod 150 praktično nemogoče (šibek signal senzorja);
• zgodnja diagnostika ležajev z metodo ovojnice ni mogoča: zahteva senzorje z območjem od 10 kHz navzgor, priloženi pa delujejo do 550 Hz. Osnovne frekvence napak (BPFO/BPFI) so v spektru še vedno vidne;
• zelo lahki rotorji (nekaj deset gramov) so mejni primer; ločljivost do 0,02 mm/s dosežemo s povečanjem števila povprečenj.

Senzorji vibracij

• Vrsta — merilniki pospeška (na osnovi ADXL335), ki oddajajo hitrost vibracij. Potrebujejo napajanje iz naprave — od tod tri-žilni oklopljeni kabli.
• Merilna os poteka vzdolž magneta (pravokotno na montažno površino). Senzor namestite tako, da njegova os kaže radialno (prečno na os vrtenja), običajno vodoravno na ohišju ležaja. Namestitev “na čelno stran” (aksialna smer) je klasična napaka, ki prepreči konvergenco uravnoteženja.
• X1 → ravnina 1, X2 → ravnina 2. Ne zamenjajte kanalov: zamenjana senzorja obrneta kote.

• Kabel je šibka točka: senzor, ki ga povleče v rotor, ponavadi utrga kabel. Kable speljite tako, da se ne morejo naviti.

• Življenjska doba senzorja je 5–7 let ali več; letna kalibracija ni potrebna.

Laserski tahometer

• Namesti se na magnetno stojalo in sveti na odsevni znak (kos traku iz kompleta) prilepljen na rotor.
• Napravi poda RPM in referenčni impulz za fazo. En impulz na vrtljaj = ena oznaka.
• Oznako nalepite na pesto ali gred, ne na lopatico: sijoče lopatice, luknje jermenice in zvarni šivi povzročajo lažne prožitve (podrobnosti v poglavju 08).
• Najbolj občutljiv del kompleta — zaščitite ga pred padci in pred tem, da kabel povleče v rotor.

Kalibracijski koeficienti — ne izgubite jih!

Vsak komplet ima svoje koeficiente občutljivosti kanalov (običajno vrednosti od 12 do 25). Zapisani so:

• na nalepki na dnu merilne enote,
• na škatli,
• v datoteki na tovarniškem USB ključku (econfig / ebalan.cfg).

Koeficiente vnesete v programsko opremo pod F4 – Settings. Pred ponovno namestitvijo ali posodobitvijo programske opreme jih morate zapisati in nato ponovno vnesti, sicer bo naprava prikazovala napačne vrednosti vibracij. Škatle ne zavrzite, dokler ne prepišete številk.

Priklop — hiter kontrolni seznam

1. Senzor 1 (kanal X1) namestite na oporo ravnine 1, senzor 2 (X2) pa na oporo ravnine 2. Os senzorja mora biti radialna.
2. Tahometer na magnetnem stojalu, žarek na oznaki, stojalo ne sme vibrirati.
3. Zategnite konektorje: zrahljana matica konektorja pobira brenčanje 50 Hz; slab stik povzroči, da senzor “kaže nič”.
4. Merilno enoto povežite s prenosnikom prek USB. Zaženite programsko opremo, odprite način vibrometra in preverite, ali pravilno prikazuje vrtljaje ter ali sta amplituda in faza stabilni.

Hiter samotest senzorja

Če sumite na senzor:

• v načinu vibrometra rahlo potrkajte/pretresite senzor — odčitek se mora odzvati;
• položite oba senzorja drug ob drugem na isto površino — odčitki naj bodo blizu;
• »Ničelni« odčitki (0,01) skoraj vedno pomenijo pretrgano žico ali slab stik v konektorju, ne okvarjenega senzorja.

Razpored pinov konektorja tahometra X1 (za lastne priklope)

Dejanski nivo na konektorju je ~3–5 V. Namesto tahometra lahko dovedete indeksni impulz enkoderja (1 impulz na vrtljaj), vendar so oznake enkoderja zelo ozke — naprava jih lahko brez posodobitve vdelane programske opreme zgreši. Senzorji tretjih proizvajalcev (nenapajani piezo) niso neposredno združljivi s tovarniškimi vhodi.